So sestavni del predmetnika, ki se od drugih predmetov razlikujejo po načinu izvajanja. Dijaki jih morajo opraviti zunaj rednega pouka. Obvezne izbirne vsebine v gimnaziji obsegajo skupaj 300 ur, v srednjem strokovnem izobraževanju pa 352.

Pomenijo enega od načinov za razširjanje in poglabljanje splošnih ter strokovnih znanj, povezanih s cilji programov in spoznanji o socialnem okolju, v katerem šola deluje. Hkrati dijakom omogočamo, da odkrivajo tudi tista področja, ki niso opredeljena s programom, po katerem se izobražujejo, in da spoznavajo svoje talente, jih razvijajo in ohranjajo svoje posebnosti oz. različnosti.

Z možnostjo proste izbire med posameznimi dejavnostmi naj bi dijaki spremenili tudi odnos do dela in sprejeli odgovornost za lastne odločitve.   

S kakovostno organiziranimi dejavnostmi želimo dijake tudi nekoliko razbremeniti od šolskega pouka.

 

Šola v naravi je oblika dela, ki omogoča drugačno uresničevanje ciljev in izvedbo tematskih sklopov učnih načrtov. Zaradi drugačne organizacije omogoča izbiro metod in oblik dela, ki jih je sicer težje uporabiti v okviru rednega pouka, kot npr. terensko, skupinsko in projektno delo. Znotraj teh oblik dela omogoča interdisciplinarno obravnavo, poglabljaje posameznih vsebin, ki dijake posebej zanimajo in ki jih lahko pristneje spoznajo v naravnem okolju.

Z neposrednim izobraževanjem v naravi ter doživljanjem narave in različnih dejavnosti v njej izobražujemo in vzgajamo mladega človeka za dejavno življenje v naravi in z njo. Hkrati naj bi znal varovati naravno okolje in njegovo bogastvo, saj bo odnos do narave vgradil v svoj vrednostni sistem. Večdnevno druženje, pozitivne interakcije v skupini, sproščeno ozračje, zgoščeno delo ter vrsta drugih prednosti, ki jih ima šola v naravi, dodatno motivirajo dijake ter vplivajo na drugačen odnos do dela in poglabljajo ljubezen do umetniškega ustvarjanja.

V šoli v naravi se pedagoški proces, ki poteka v šoli, nadaljuje in nadgrajuje.

Človek je vrhunec stvaritve narave in kot tak bi jo moral znati ohranjati v neoporečnem stanju. Za obstoj v industrijski družbi, ki po eni strani omejuje dijakovo gibalno dejavnost in ga odtujuje naravi, po drugi pa v vsakdanjem življenju in delu zahteva gibalne učinke na zelo visoki ravni in širino znanja, dijak potrebuje pedagoški proces, ki ga usmerja v njegovem razvoju in mu že v vzgojno-izobraževalnem p rocesu odpre oči, da bo znal razmišljati o sebi in svoji okolici – naravi.
In kam se odpravljamo? V Osilnico, »kolpastično« dolino Petra Klepca, Štanjel na Krasu, Piran in v zadnjih letih tudi v osrednjo Dalmacijo …

 

Radi potujemo! Po tem smo znani. Če hočemo resnično doživeti umetniška dela, jih ne smemo spoznavati samo iz knjig. Vedno znova smo nagrajeni s polnostjo doživetja.

Naša potovanja so del učnega programa. Ko potujemo po Sloveniji, razvijamo odnos do slovenske kulturne dediščine, potepanja po Evropi pa nam omogočajo spoznati in doživeti originalna dela velikih mojstrov. Strokovne ekskurzije vplivajo na večjo kakovost znanja, obenem pa dijaki svoje znanje uporabijo v praksi. Skupna doživetja tudi vplivajo na bolj humane odnose in sprejemanje drugačnosti ter povezujejo vse udeležence na pozitiven način.  

Strokovne ekskurzije so tematske, zato so skrbno pripravljene s strani učiteljev, različne agencije jih samo izvajajo. Lahko so eno- ali večdnevne. Največkrat gre za oglede zanimivih aktualnih razstav, obiske strokovnih sejmov, spoznavanje domače in evropske kulturne dediščine. Vsebino vedno narekuje likovna stroka ali pa se likovnost uporabno vključuje v tematiko.

Strokovne ekskurzije niso zabava, gre le za drugačno obliko pouka, ki zahteva tudi različne napore in odzivnost ter sodelovanje dijakov. Ponujamo jih kot možnost, zato vsebino in čas odhoda vedno prilagodimo zrelosti posameznega razreda in finančnim zmožnostim.

Prepotovali smo že večino evropskih držav. Vedno iščemo poleg preverjenih tudi nove zanimive destinacije.