Odiseja po antični Grčiji
(strokovna ekskurzija po Kreti in Grčiji)
Grčija! Dežela morja, sonca, lepih plaž, dobre hrane, gostoljubnih ljudi in še veliko več. Grčija ima preko 1400 otokov, vsak izmed njih je malo drugačen in na vsakem doživimo nekaj drugega. Pravo nasprotje otoškega življenja je celinska Grčija. Od otokov se razlikuje tako po pokrajini, običajih, hrani kot tudi po ljudeh. Prav tako na celini lahko vidimo veliko več antičnih arheoloških ostankov.
24. septembra 2007 smo se dijaki 4. f v okviru strokovne ekskurzije odpravili v Grčijo. Spremljala sta nas profesor umetnostne zgodovine Anton Starc in razrednik Peter Peterka.
Ob petih popoldne smo odleteli z letališča Jožeta Pučnika in po dvournem letu prileteli v Iraklion, kretsko glavno mesto. Takoj smo spoznali, da gre za ljubezenski otok Zevsa in Evrope in za središče minojske kulture. Sledil je potep po Iraklionu.
Naslednji dan je bil zelo naporen. Na jugu Krete smo si najprej ogledali palačo Festos, biser minojske kulture. V Gortini, središču rimske civilizacije na Kreti, smo si ogledali Apolonov tempelj (zgrajen je bil leta 330 pr. Kr.), pretorsko palačo in zgodnjekrščansko baziliko. Odkrili smo, da ima Kreta poleg mogočne zgodovine tudi številne naravne lepote. Palme v naravnem okolju smo našli v delti rečice Preveli, kjer smo se prepustili žgočemu soncu, brezskrbnemu poležavanju na plaži in kopanju v čistem morju. Morali smo si nabrati moči za prihodnje napore, najprej za spoznavanje minojske kulture – mogočne palače Knosos.
Minojska kultura je del predhelenistične egejske civilizacije. Razvijala se je v obdobju od 2600–1450 pr. Kr., ko je prevladala mikenska civilizacija. Močno je čutiti vpliv egipčanske umetnosti. V Knososu odkrijemo zelo dobro ohranjene freske, ki opisujejo zgodbe iz tedanjega obrednega in dvornega življenja. V kraljičinih sobanah so upodobljeni delfini v neverjetno živahnih modrih barvah. Prav tako lahko najdemo mitološka bitja, povezana z značilnimi, npr. rastlinskimi vzorci iz minojskega obdobja. Kipi boginj in freske akrobatov prikazujejo oba spola v športnih igrah (preskakovanje bika), kar mnoge arheologe napeljuje k razmišljanju o enakosti med spoloma in inicijaciji zrelosti. V svojem času je imelo mesto Knosos 100 000 prebivalcev. Palača je bila tudi dom vladarski družini. Znana je po intenzivnih barvah (škrlatno rdeča, rumena, modra, črna), ki so jih uporabljali za poslikavo sten. Bik, simbol Krete, je motiv, ki so ga uporabljali najpogosteje. Znana je legenda o Minotavru, ki naj bi taval po labirintu arhitekta Dedala, zgrajenim pod palačo.
Nad planoto Lasiti, ki jo preletavajo številni orli, se je rodil Zevs, v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte. Številni mlini na veter črpajo potrebno vodo za namakanje številnih nasadov jablan in hrušk ter drugih sadežev.
Iraklion je rojstno mesto slikarja El Greca. V arheološkem muzeju smo odkrivali bisere minojske kulture: številne freske, ročna dela umetne obrti, filigransko "čebelico", obzidje, trgovske ulice, stolnico in vodnjake. V luki smo se zvečer vkrcali na trajekt, ki nas je preko Egejskega morja ponoči pripeljal v zibelko antike, v atensko luko Pirej.
Najprej smo se ustavili pred Korintskim prekopom, ki veže Jonsko in Egejsko morje, nato pa zaokrožili po Argolidi. Izvedeli smo veliko o mitološkem Perzeju, ki je ustanovil Mikene. Le-te so bile v središču 3500 let stare kulture, do danes pa se je mesto ohranilo prek izkopanin (akropola, Levja vrata, grobovi Agamemnona, Ajgista in Klitajmestre) in mitoloških zgodb. Pot smo nadaljevali do Naupliona, pristanišča med templji, gradom in morjem. Asklepij, bog zdravilstva, je v Epidavru zgradil zdravilišče, zaradi česar so ga stari Grki častili. Postavili so tudi teater (slovi po najboljši akustiki), ki je bil namenjen duševnemu zdravljenju. Pot do 12-milijonske grške prestolnice smo prevozili že zelo utrujeni.
Atene! Pričakala nas je akropola. Budno ždi nad mestom. Stara je približno dve tisočletji in pol. Beseda pomeni višji oz. utrjeni del starogrškega mesta, ki vključuje tudi templje in druge javne zgradbe. Zelo verjetno je bila poseljena že v mlajši kameni dobi, torej pred približno 5000 leti. V štiridesetih letih 5. st. pr. Kr. so zrasle tiste zgradbe, po katerih je zaslovela po vsem svetu: trije templji (Erehtejon, Partenon in Nikin tempelj) in Propileje, razkošen, zelo razčlenjen slavnostni vhod.
Stari Grki so hodili po nasvete v Delfe, najslavnejše grško preročišče antičnega sveta, ki še danes velja za središče sveta. Tu je delovala prerokinja Pitija in napovedovala usodo. Legenda pravi, da je Zevs spustil dva angela, vsakega v svojo smer, oba pa sta se srečala na točki, kjer stojijo Delfi. Tudi okolica je neverjetna, obdana je s strmimi gorami. Poleg tega smo si ogledali še Apolonov tempelj, Agoro, teater, stadion ... Toliko vtisov, toliko doživetij!
Starodavno gledališče v Epidavru je zaradi lokacije in dobre ohranjenosti prav gotovo najlepše v Grčiji. Gledališče je bilo zgrajeno v 4. st. pr. Kr., arheologi pa so ga odkrili konec 19. stoletja. Neverjetna akustika menda povzroči, da v zadnji, 55. vrsti slišite, če na oder pade igla. Gledališče s 14 000 sedeži še vedno vsako leto oživi s tradicionalnim gledališkim festivalom v juniju in avgustu. Mesto Epidaver je bil posvečeno bogu zdravilstva Asklepiju, Apolonovemu sinu. Tu so ruševine krčme, kopeli, telovadnice in svetih zgradb. Obisk gledališča je bilo predpisano zdravilo zdraviteljev v teh krajih, ohranjeno pa je tudi nekaj kirurških pripomočkov, ki so razstavljeni v muzeju v Epidavru, kjer si lahko ogledate odlično ohranjeno zbirko kipov (večina jih upodablja Asklepija) in delno rekonstrukcijo okroglega templja Tolos.
V mesto Patras, ki je bilo leta 2006 razglašeno za kulturno prestolnico Evrope, smo prispeli po sodobnem mostu, ki spada med največje v Evropi. V baziliki so shranjene relikvije apostola Andreja.
Naslednja dva dni smo preživeli na ladji, ki nas je preko Jonskega morja mimo Krfa zapeljala v Jadransko morje. Trajekt nas je spektakularno pripeljal preko beneške lagune mimo Doževe palače in trga sv. Marka v beneško luko. Pred odhodom domov smo si ogledali še beneško renesančno slikarstvo in se popeljali po Canalu Grande z vaporetom.
Domov smo se vrnili polni vtisov, novih spoznanj, odkritij in spominov na eno najboljših srednješolskih ekskurzij.
Alenka Žitnik
|
Domov