sl SL

 

Po neuspešni izvedbi septembrske lončarske šole v naravi v Prekmurju smo dijaki 3. f- in 3. g-razreda za teden dni v maju spremenili delovno okolje in se podali v Osilnico, deželo Petra Klepca, kjer smo se seznanili z oblikovanjem gline na lončarskem vretenu in črno peko glinenih izdelkov, nekateri pa so se preizkusili tudi v ustvarjanju umetniške fotografije.

Kmalu po nastanitvi so nam profesorji predstavili rdečo nit našega ustvarjanja­ – kontrast med dobrim in zlim, med izjemno močjo, ujeto v majhno, šibko telo, razliko med socialno ogroženimi in premožnimi – skratka dvojnost, ki smo jo zasledili tako v junaški pripovedki o Petru Klepcu kot tudi v zgodbah drugih literarnih junakov, kot so npr. Martin Krpan, Pika Nogavička, Kekec, Pegam in Lambergar, Samson, David itd. Nekateri so se v svojih delih osredotočili predvsem na kontraste, drugi so navdih našli v odnosu med pogansko in krščansko vero, aktualnih temah ali mitologiji.

Pri umetniškem ustvarjanju smo imeli razen naštetih iztočnic proste roke. Lotili smo se lahko izdelovanja glinenega reliefa, ki smo ga odlili v mavec, skulpture ali fotografskega diptiha, dveh fotografij, ki se med seboj pomensko ali le estetsko dopolnjujeta. Poleg tega smo se s pomočjo lončarskega mojstra Štefana Zelka, ki je bil s strani Unesca razglašen za živo kulturno dediščino, preizkusili tudi v modeliranju glinenih posod na lončarskem vretenu, kar se je izkazalo za mnogo težjo nalogo, kot je bilo pričakovati ob opazovanju izurjenega lončarja. Kljub temu pa je vsak izmed nas uspešno oblikoval vsaj en izdelek. Nekatere smo žgali že na samem mestu, v peči, ki je bila postavljena posebej za to priložnost in je omogočala tradicionalno črno peko. 

Naša kreativnost se ni ustavila le pri likovni umetnosti – svoja razmišljanja v zvezi z osnovnim izhodiščem smo lahko izrazili tudi v obliki literarnih del ali izvirnih naslovov likovnih stvaritev. Tako je odprtje naše razstave končnih izdelkov pospremila deklamacija soneta o Dionizu, grškem bogu vina, plodnosti in zabave.

Poleg novih izkušenj s področja likovnega in literarnega ustvarjanja smo iz šole v naravi odnesli tudi nove spomine, ustvarili poznanstva in okrepili medsebojne odnose, ki so se med nami stkali v objemu gozdov in mističnih zgodb.

Ana Urbiha, 3. g

 

Iz greha rojen – sin boga s pohoto – 

je oskrunjen. Brez krivde kriv zarodek,

deležen božje jeze, za dogodek

nesrečni plačuje z očitki, sramoto.

Dvakratno rojen, nikdar z veseljem bil

sprejet. Kako greh briše se? S pokoro!

Pijancem, veseljakom bo v oporo.

Vsakdanjo pustost s smehom bo razbil.

Vsakdanjo pustost z vincem bo razbil!

Ga ljudstvo ljubi više nego starše?

Ko Zevs se izneveri, jih bo napojil.

Ob zvenu smeha vino je še slajše,

še lepše dekle ob sviranju glasbil.

Zatorej, točajka, toči vinca še!

Ana Urbiha, 3. g

 

Vile rojenice

roso pijejo s cvetlice

in pojejo,

da se še dovji mož smehlja.

Tiho angel smrti

prikaže se na vrti;

ne kaže,

da preti jim sablja blagoslovljena.

Božji klic

iz jutranjih meglic

zasanjanih

smrtna sodba Vesne bo in Triglava.

Neža Urbiha, 3. G

 

Mentor: Peter Peterka, prof.

 

Na tej spletni strani uporabljamo lastne analitične piškotke za zbiranje statističnih podatkov z namenom optimizacije uporabniške izkušnje na spletnem mestu. Vse zbrane podatke popolno anonimiziramo. Če obiščete naše spletno mesto in so nastavitve vašega spletnega brskalnika takšne, da dovoljujejo sprejemanje piškotkov, to razumemo kot vašo privolitev, da smemo uporabljati lastne analitične piškotke za zbiranje anonimiziranih podatkov.

V primeru, da želite izvedeti več o piškotkih na naši strani in kako jih lahko izbrišete, kliknite tukaj.

  Sprejmem piškotke na tej spletni strani.
Info