sl SL

 

Film Cirkus ali kako smo prišli skozi labirint animiranega filma

Na naši šoli se lahko dijaki, ki imajo ustvarjalno žilico in si želijo raznolikega umetniškega ter kreativnega izražanja, kaj hitro vključijo v različne šolske projekte. Tako smo se mladi ustvarjalci vključili v animacijsko delavnico Stop motion animation, ki je namenjena vsem tistim, ki še vedno »gojijo otroka v sebi« in jih navdušujejo animacijske tehnike. Te vdahnejo življenje risanim junakom. Delavnica je namenjena tistim ustvarjalcem nemirnega duha, ki jih zanima, kako so te animacije narejene, in ki jih skušajo narediti tudi sami.

Pri ustvarjalnih procesih letošnje delavnice je sodelovalo dvanajst dijakov pod mentorstvom slovenskega animatorja v stop motion animation tehniki, Kolje Sakside. Naše ideje, zgodbe, ilustracije so na prvem animacijskem sestanku kar vrele iz nas, hkrati pa smo spoznali, kako pomembni so mentorjevi nasveti in usmeritve. Nestrpno smo čakali na drugo delovno srečanje, kjer smo nadaljevali z usklajevanjem zgodb ter likovnih zasnov za našo nastajajočo animacijo. Ko se toliko nadobudnih kreativcev z različnimi idejami, zgodbami, pogledi in željami zbere na enem mestu, seveda ne more iti brez zapletov. Dolgo časa smo sestavljali delčke zgodb kot kamenčke v mozaiku, odvzemali in dodajali prizore ter junake, ki naj bi imeli »glavno vlogo«. Tako smo kaj hitro prišli do spoznanja, da timsko delo ni »samo užitek«, ampak potrpežljivo usklajevanje najrazličnejših idej in predvsem trdo delo. Na koncu smo le prišli do poenotenja idej in grafik naših junakov, s katerimi smo se strinjali vsi.

Sledil je zabavnejši del delavnice, vsaj tako smo mislili – pred nami je bil snemalni teden. Nismo si predstavljali, koliko truda bo treba vložiti za animiranje naših velikopoteznih idej, namreč za eno sekundo animacije je treba narediti kar 25 posnetkov. Zavihali smo rokave in se entuziastično lotili dela.

Seveda brez načrtovanja posameznih faz dela nikakor ni šlo. Po mentorjevih navodilih smo definirali načrt kadrov, ki jih je bilo treba posneti, tako da nas je čakalo še veliko dela; čas nikakor ni bil naš zaveznik, zato smo morali izkoristiti vsako razpoložljivo uro.  

Sledili so naporno, a zanimivo dvodnevno risanje in barvanje likov, poudarjanje njihovih karakterjev, izdelovanje vsakega dela posebej, vsak premik in obrazni izraz, in to tako s frontalnega kot tudi stranskega pogleda. Nato sta nas čakala neskončno dolgo izrezovanje likov iz papirja ter precizna končna obdelava detajlov. Končno je prišel čas, ko nam je Kolja pokazal opremo, s katero smo našim junakom vdahnili življenje in s katero je snemanje potekalo: fotoaparat, steklena miza in računalniški program za ustvarjanje animacij.

Naslednje dni smo se posvetili snemanju. Kljub temu da smo mnogi prvič snemali, nas je Kolja pohvalil, češ da delo opravljamo bolje kot njegovi študentje, in to nas je še bolj spodbudilo k delu. Tako smo, napolnjeni z dodatno energijo, potrpežljivo po milimetrih premikali ude naših junakov ter tako ustvarjali gibanje, jim spreminjali obrazno mimiko, kdaj pa kdaj ugotovili, da smo malo »zašuštrali«, in še enkrat začeli snemati celoten kader na novo. Borili smo se s staro tehniko osvetlitve ter upali, da bodo luči zdržale do konca dneva, ugotavljali, od kod neznane sence na ozadju, vztrajno čistili steklo, popackano z lepilom in polno prstnih odtisov, se v vročem studiu znojili ure in ure ter krepili timski duh s posedanjem po mizah, »zabeljenimi z našimi strokovnimi opazkami, nasveti ter dobronamernimi kritikami« – vse v upanju, da bo naša animacija navdušila.

Letošnja animacija je izvedena v kolaž 2D-tehniki in ima povsem drugačen značaj, drugačen animacijski pridih, kot so ga imele tiste, ki so nastale v sklopu prejšnjih delavnic. Animacija je v svojem idejnem konceptu zgodbe nagnjena k bolj mračni tematiki. Uporabljeni so črno-sivo-beli odtenki z nekaj rdeče, medtem ko je glavni junak obarvan zeleno. Animacija predstavlja dečka, ki se znajde v cirkusu, ki je obenem tudi labirint. Glavni junak srečuje mračne cirkuške like ter brezglavo šviga sem ter tja v upanju, da bo našel izhod, vendar mu to ne uspe. Animacija nima srečnega konca, saj deček v svojem brezglavem tavanju ne najde izhoda iz cirkusa, pač pa postane nov mračni cirkusant, ki  straši obiskovalce, ki prav tako zaidejo v ta cirkuški labirint. Gledalcu je kaj hitro jasno, da je animacija zgodba o začaranem krogu, labirintu brez izhoda, kajti vsakdo, ki pride vanj, postane mračni cirkusant.

Ure in dnevi, preživeti na delavnici, so bili adrenalinski. Tek tja, tek nazaj k pouku, skok, usklajevanje, žalost, veselje, risanje, počep, izrezovanje, strah, fotografiranje, vročina in zatohlost, radost, izpis špice, spet tek tja, tek nazaj, zadovoljstvo, ko ti uspe tisto najtežje, ure in ure snemanja ... In animacija je bila končana. In nato občutek neizmernega zadovoljstva.

Res ni lepšega občutka kot takrat, ko prvič pogledaš celotno animacijo, ko narisani liki oživijo in pripovedujejo zgodbo, ki smo si jo pred tedni zamislili, in ko se ob tem naježiš, saj veš, koliko ur, odrekanja, »prešpricanih« ur pouka, ustvarjalnosti, potrpežljivosti, predvsem pa trdega dela je bilo vloženih v to minuto in pol dolgo zgodbo.

Hana Pušljar, 3. f
Mentor: Damijan Kracina, prof.
Jezikovni pregled: Peter Peterka, prof.

Na tej spletni strani uporabljamo lastne analitične piškotke za zbiranje statističnih podatkov z namenom optimizacije uporabniške izkušnje na spletnem mestu. Vse zbrane podatke popolno anonimiziramo. Če obiščete naše spletno mesto in so nastavitve vašega spletnega brskalnika takšne, da dovoljujejo sprejemanje piškotkov, to razumemo kot vašo privolitev, da smemo uporabljati lastne analitične piškotke za zbiranje anonimiziranih podatkov.

V primeru, da želite izvedeti več o piškotkih na naši strani in kako jih lahko izbrišete, kliknite tukaj.

  Sprejmem piškotke na tej spletni strani.
Info