Risanje in slikanje v 3. letniku UG-LS.
Učilnico ureja mag. Apolonija Simon, prof.
3.3 RISANJE IN SLIKANJE V 3. LETNIKU
3.3.1 Uvod v risanje in slikanje v 3. letniku
Cilji
Dijak:
se seznani z novimi vsebinami pri predmetu,
se seznani z obveznostmi v šoli in doma,
se seznani z vrednotenjem njihovega dela.
Vsebine
Obnova vsebin 2. letnika.
Načini in merila vrednotenja likovnih del, obveznosti dijakov.
Nove vsebine v programu 3. letnika.
Sestava zaključne ocene.
3.3.2 Načrtovanje prostora in umestitev manekena v naravni velikosti
Cilji
Dijak:
obnovi znanje drugega letnika z risanjem kompleksnejših predmetov, z umestitvijo
poenostavljene figure (manekena) v naravni velikosti in zaznavanjem medsebojnih
odnosov (položaj, nagib, smer, optične skrajšave in njihova ponazoritev z risbo itd.),
riše leseno lutko (manekena) v kombinaciji s kompleksnimi predmeti, ki jih postopoma premika po prostoru in s tem zaznava perspektivo, obliko predmeta v relaciji do lutke
(blizu, daleč), njihovo oblikovno spreminjanje (deformacije),
riše leseno lutko z linijsko in ploskovno stilizacijo,
upodablja človeško figuro v kontekstu z drugo figuro v istem prostoru,
22
riše konkretne prostorske izseke z leseno lutko v naravni velikosti ter stopnjuje zahtevnost načrtovanja glede na lego (različne postavitve v interjer),
riše krokije lutke v prostoru,
uporablja različne risarske tehnike in podlage.
Vsebine
Organizacija slikovne ploskve: zgoraj, spodaj, levo, desno, določanje horizonta, določanje modula za meritve ipd.
Likovno gledanje in likovna analiza oblik v prostoru ter stilizacija kompleksnejših oblik, medsebojna razmerja in zaznavanje prostora med elementi ter njihove poenostavitve.
Različne centralne perspektive (eno, dve in tri-bežiščne) in sprememba višine horizonta oziroma spremembe zaznavanja prostora glede na lego opazovalčeve očesne ravnine.
3.3.3 Človeško okostje
Cilji
Dijak:
vizira in določa razmerja med deli in celoto v človeškem okostju, določa večje celote in
njihove poenostavitve,
opazuje skeletno zgrajenost telesa, določa in riše njegove dele v poenostavljene celote
(prsni koš, medenični obroč, os hrbtenice in nato kosti nog, lobanje in rok),
riše dele okostja in sklepe s poenostavitvami in jasno prostorsko strukturo glede na funkcionalnost: prsni koš, študij lopatic in ramenskega obroča, medenični obroč,
kolenski sklep, kosti dlani in zapestja, kosti stopala,
načrtuje različne poze okostja (stoječa, sedeča, ležeča) z iskanjem presekov, osi,
simetral ter razumevanjem prostorskih (skrajšav) deformacij glede na prostorsko
orientiranost okostja,
riše poenostavljeno okostje v različnih pozah po spominu oziroma rekonstrukciji oblik,
ki ga sestavljajo,
razume pomen študije človeškega okostja kot temelja za upodabljanje človeške figure in
delovanje posameznih sklepov z njihovo gibalno funkcijo,
riše krokije človeškega okostja po modelu (z upoštevanjem glavnih poenostavljenih
oblik skeleta).
23
Vsebine
Anatomska zgradba človeškega okostja.
Poenostavitve večjih delov človeškega okostja in njihovo konstruiranje.
Sorazmerja v človeškem telesu – proporcioniranje.
Dvostranskost človeškega telesa in asimetrija glede na razporeditev mas v telesu glede
na različne poze.
Nosilni in nošeni deli okostja.
Zakonitosti gibljivosti posameznih sklepov.
Vidne točke skeleta na površini človeškega telesa.
Okostje v prostoru.
3.3.4 Študij oblike roke od dlani do ramenskega sklepa
Cilji
Dijak:
riše roko in upošteva anatomske značilnosti in proporcionalne zakonitosti roke,
določa oblike mase/volumne s konstrukcijsko risbo, z geometrizacijo in s
poenostavljanjem,
razume oblike volumna s pomočjo risbe linij mrežaste opne, presekov in osnovnih
anatomskih značilnosti kosti,
riše roko od dlani do komolčnega dela z rotacijo okrog podlahti,
stopnjuje razumevanje oblik s hitrejšim risanjem skic z različnih zornih kotov in v
različnih postavitvah modelov rok (mavčni odlitki, leseni modeli dlani),
riše konstrukcijo roke po spominu izhajajoč iz razumevanja bistvenih oblikovnih
značilnosti,
riše roko z oprijemom različnih predmetov,
modelira predhodno kakovostno zasnovano konstrukcijsko risbo roke in dlani,
poskusi narisati različne tipe rok oziroma dlani glede na starost, spol, gibanje itd.
Vsebine
Anatomija človeškega telesa: kosti, mišic, sklepov in vezi roke, pomembne za konstrukcijsko risbo.
Poenostavitve volumna roke z iskanjem njenih bistvenih oblikovnih značilnosti.
24
Primerjava različnih anatomskih skic oz. risarskih študij – primerjava glede na spol in starost človeka.
Kako anatomska struktura sklepov deluje na njihovo gibljivost: upogib, rotacija idr.
Deformacije roke glede na lego v prostoru.
Členjenje segmentov v členkih po medsebojnih prostorskih usmeritvah in od večjih mas
k manjšim.
Črtno plastenje oziroma mrežasta opna za doseganje volumenske študije roke.
3.3.5 Študij oblike stopala
Cilji
Dijak:
spozna anatomske in proporcionalne zakonitosti stopala,
nadzira oblike mase/volumne s konstrukcijsko risbo stopala,
z geometrizacijo riše poenostavitve stopala v različnih legah,
razume oblike volumna s pomočjo risbe linij mrežaste opne in presekov,
stopnjuje razumevanje oblik s hitrejšim risanjem krokijev stopala v različnih legah,
riše konstrukcijo stopala po spominu izhajajoč iz razumevanja bistvenih oblikovnih
značilnosti,
modelira predhodno kakovostno zasnovano konstrukcijsko risbo stopala,
riše stopalo v gibanju glede na prenašanje teže pri hoji (peta – prsti),
riše različna obuvala v povezavi s študijo stopala,
modelira predhodno kakovostno zasnovano konstrukcijsko risbo stopala.
Vsebine
Anatomija stopala, funkcija kosti in vezi ter njegova gibljivost.
Poenostavitve volumna stopala z iskanjem njegovih ključnih oblikovnih značilnosti.
Primerjava različni risarskih študij stopala glede na lego in zorni kot opazovanja.
Črtno plastenje oziroma mrežasta opna za doseganje volumenske študije stopala.
Perspektivične skrajšave oziroma deformacije stopal glede na lego telesa v prostoru.
25
3.3.6 Študij organskih oblik: človeška lobanja
Cilji
Dijak:
analizira anatomijo lobanjskih kosti in jih poskuša poenostaviti v geometriziranih
oblikah:
o lobanja – jajčasta ali pol krogla,
o lični segment – oglat (štiriroba prizma),o zgornja čeljust (triroba prizma),
o zobje in del mandibule (pol valja), riše poenostavljeno (geometrizirano) obliko lobanje v različnih legah in nadzira obliko ter volumen.
riše skice v različnih legah z določanjem pozicije simetrale in osi naklona.
riše lobanjo s črtno konstrukcijo.
riše lobanjo z več detajli (obrazni, lobanjski del itd.),
upodobi lobanjo s pomočjo modelacije,
riše s pomočjo uporabe različnih risarskih tehnik.
Vsebine
Anatomija človeške lobanje in možni gibi v odnosu do prsnega koša (analiza gibljivih delov – spodnja čeljust, spoj z vratnimi vretenci).
Značilnosti in razlike med moško, žensko in otroško lobanjo kot osnova za portretiranje.
Razlaga simetral in osi lobanje glede na lego v prostoru.
Natančna študija lobanje po modelu z linijo.
Natančna študija lobanje s tonsko modelacijo.
Perspektivne skrajšave oziroma deformacije lobanje zaradi različnih leg v prostoru.
26
3.3.7 Študij organskih oblik: študij glave po mavčnih odlitkih in po živem modelu (portret, avtoportret)
Cilji
Dijak:
analizira anatomijo mišic in kosti človeške glave, vratu in ramenskega obroča,
riše geometrizirano obliko glave in vratu v različnih legah,
riše različne glave po mavčnih odlitkih (obdobja grške in rimske antike ter renesančnih),
riše krokije iz različnih kotov opazovanja,
riše in analizira študije posameznih odlitkov od konstrukcijske linije k modelaciji,
riše doprsne portrete po živih modelih različnih spolov z uporabo različnih risarskih
tehnik,
fotografira različne osebe različnega spola in starosti, v različnih čustvenih stanjih in išče značilne spremembe fiziognomije ter jih nariše v skicah s svinčnikom,
riše portrete s pokrivalom in drugimi dodatki,
uporablja različne grafične pristope, glede na uporabo likovnih izraznih sredstev: linija,
ploskev, modelacija ipd.,
nadgrajuje svoje risarsko znanje v kompleksnejših formah,
riše različne modele (po spolu in starosti) in pri tem poudarja razlike v fiziognomiji
posameznika.
Vsebine
Anatomska struktura človeške glave, vratu in ramenskega obroča.
Poenostavitve glave in vratu v geometrijsko strukturo, iskanje simetrale, osi naklona
glave in deformacij obraznega dela zaradi perspektivičnih skrajšav.
Doprsni mavčni odlitki renesančnih, grških, antičnih modelov v različnih legah, zasukih,
nagibih ipd.
Značilnosti fiziognomije portretirancev glede na spol in starost.
Različna orodja, materiali in risarske tehnike in njihovi vizualni učinki.
Različne risarske izvedbe portretov znanih mojstrov in iskanje njihovih stilskih
posebnosti pri portretiranju ter primeri portretov, pri katerih je individualnost
portretiranca izjemna (Velasquez, Rembrandt, Géricault ...).
Izražanje likovne vsebine skozi risbo: portret in portretiranec (osebni izraz ustvarjalca). 27
3.3.8 Slikanje tihožitij – kompozicije iz različnih elementov in tkanin
Nadgradnja vsebine iz 2. letnika.
Cilji
Dijak:
skicira kompozicije različnih vaz, steklenic, lončnic, sadja, draperij ipd.,
skicira z različnimi risali (barvice, barvne krede, flomastri, barvni tuši ...),
slika tihožitje v monokromatski izvedbi v tehniki gvaša (mešanje ene barve z belo in
črno),
slika tihožitje z elementi mat površin v barvni modelaciji,
slika tihožitje z elementi s svetlečimi površinami v barvni modelaciji,
slika kompozicijo elementov v sorodnih barvnih odtenkih,
slika kompozicijo iz elementov v kontrastnejših barvah,
slika tihožitje v toplo-hladnem kontrastu (modulacija),
naslika tihožitje v različnih slikarskih tehnikah (tempera, akril ipd.).
Vsebine
Kadriranje motiva v odnosu do izbranega formata s stopnjevanjem zahtevnosti postavitve predmetov in draperij (slikovne predloge različnih avtorjev: Morandi, Cezanne, Picasso, Braque ...).
Odnos med obliko in barvo, barvne ploskve in njihova medsebojna razmerja, barvni kontrasti.
Prostorsko učinkovanje barve: odnosi med različnimi kvalitetami barvne ploskve (svetlost, barvnost, barvna moč).
Analiza barvnih odtenkov v odvisnosti od vira svetlobe.
Analiza barvnih odtenkov in kontrastov glede na snovnost (teksturo) predmetov.
Analiza barvnih odtenkov glede na različno oddaljenost od opazovalca.
Različni tehnološki postopki glede na izbiro slikarske tehnike: tempere, gvaš, akril,
akvarel.
28
3.3.9 Slikanje eksterjerja (šola v naravi)
Cilji
Dijak:
skicira na terenu in išče različne motive z različnimi risali (večji in manjši prostorski
izseki),
riše različne študije vedut z barvnimi risali (flomastri, barvne krede),
po opazovanju narave pripravi barvne skice, akvarelirane risbe kot osnutek za večjo
barvno študijo,
opazujejo barve v naravi in njihovo spreminjanje glede na oddaljenost (zračna in barvna
perspektiva) ter slikajo širše prostorske izseke ob upoštevanju videnega,
slikajo pejsaž, barvne študije eksterjerja s pomočjo tonske modelacije,
v praksi izvajajo barvno modulacijo po Cezannu,
slikajo in opazujejo spremembe barvnih tonov v naravi:
o glede na spremembe pozicij opazovanja,
o glede na svetlostno situacijo (zjutraj, opoldne, zvečer, jasno, megleno ...).Vsebine
Obnova že znanih slikarskih pojmov in slikovni primeri: eksterjer, veduta, pejsaž, kader, barvna perspektiva in zračna perspektiva, tonska in barvna modelacija, barvna modulacija in njihova uporaba v praksi ipd.
Pastoznost in lazurnost slojev barve.
Slikarske tehnike in materiali: akvareli, barvne krede in pasteli ter akrili.
Slikarska tehnologija v praksi: priprava podlag za slikanje z različnimi slikarskimi
tehnikami.
Cézanne in barvna modulacija (slikovno gradivo: barvne reprodukcije).
Pejsaž skozi čas in različni slikarski pristopi ter barvne interpretacije.