Informacije o predmetu

3.3 RISANJE IN SLIKANJE V 3. LETNIKU

 3.3.1 Uvod v risanje in slikanje v 3. letniku

Cilji

Dijak:

•   se seznani z novimi vsebinami pri predmetu,

•   se seznani z obveznostmi v šoli in doma,

•   se seznani z vrednotenjem njihovega dela.

  Vsebine

•   Obnova vsebin 2. letnika.

•   Načini in merila vrednotenja likovnih del, obveznosti dijakov.

•   Nove vsebine v programu 3. letnika.

•   Sestava zaključne ocene.

3.3.2 Načrtovanje prostora in umestitev manekena v naravni velikosti

Cilji

Dijak:

•   obnovi znanje drugega letnika z risanjem kompleksnejših predmetov, z umestitvijo

  poenostavljene figure (manekena) v naravni velikosti in zaznavanjem medsebojnih

  odnosov (položaj, nagib, smer, optične skrajšave in njihova ponazoritev z risbo itd.),

•   riše leseno lutko (manekena) v kombinaciji s kompleksnimi predmeti, ki jih postopoma premika po prostoru in s tem zaznava perspektivo, obliko predmeta v relaciji do lutke

  (blizu, daleč), njihovo oblikovno spreminjanje (deformacije),

•   riše leseno lutko z linijsko in ploskovno stilizacijo,

•   upodablja človeško figuro v kontekstu z drugo figuro v istem prostoru,

22

•   riše konkretne prostorske izseke z leseno lutko v naravni velikosti ter stopnjuje zahtevnost načrtovanja glede na lego (različne postavitve v interjer),

•   riše krokije lutke v prostoru,

•   uporablja različne risarske tehnike in podlage.

  Vsebine

•   Organizacija slikovne ploskve: zgoraj, spodaj, levo, desno, določanje horizonta, določanje modula za meritve ipd.

•   Likovno gledanje in likovna analiza oblik v prostoru ter stilizacija kompleksnejših oblik, medsebojna razmerja in zaznavanje prostora med elementi ter njihove poenostavitve.

•   Različne centralne perspektive (eno, dve in tri-bežiščne) in sprememba višine horizonta oziroma spremembe zaznavanja prostora glede na lego opazovalčeve očesne ravnine.

3.3.3 Človeško okostje

Cilji

Dijak:

•   vizira in določa razmerja med deli in celoto v človeškem okostju, določa večje celote in

  njihove poenostavitve,

•   opazuje skeletno zgrajenost telesa, določa in riše njegove dele v poenostavljene celote

  (prsni koš, medenični obroč, os hrbtenice in nato kosti nog, lobanje in rok),

•   riše dele okostja in sklepe s poenostavitvami in jasno prostorsko strukturo glede na funkcionalnost: prsni koš, študij lopatic in ramenskega obroča, medenični obroč,

  kolenski sklep, kosti dlani in zapestja, kosti stopala,

•   načrtuje različne poze okostja (stoječa, sedeča, ležeča) z iskanjem presekov, osi,

  simetral ter razumevanjem prostorskih (skrajšav) deformacij glede na prostorsko

  orientiranost okostja,

•   riše poenostavljeno okostje v različnih pozah po spominu oziroma rekonstrukciji oblik,

  ki ga sestavljajo,

•   razume pomen študije človeškega okostja kot temelja za upodabljanje človeške figure in

  delovanje posameznih sklepov z njihovo gibalno funkcijo,

•   riše krokije človeškega okostja po modelu (z upoštevanjem glavnih poenostavljenih

  oblik skeleta).

23

Vsebine

•   Anatomska zgradba človeškega okostja.

•   Poenostavitve večjih delov človeškega okostja in njihovo konstruiranje.

•   Sorazmerja v človeškem telesu – proporcioniranje.

•   Dvostranskost človeškega telesa in asimetrija glede na razporeditev mas v telesu glede

  na različne poze.

•   Nosilni in nošeni deli okostja.

•   Zakonitosti gibljivosti posameznih sklepov.

•   Vidne točke skeleta na površini človeškega telesa.

•   Okostje v prostoru.

3.3.4 Študij oblike roke od dlani do ramenskega sklepa

Cilji

Dijak:

•   riše roko in upošteva anatomske značilnosti in proporcionalne zakonitosti roke,

•   določa oblike mase/volumne s konstrukcijsko risbo, z geometrizacijo in s

  poenostavljanjem,

•   razume oblike volumna s pomočjo risbe linij mrežaste opne, presekov in osnovnih

  anatomskih značilnosti kosti,

•   riše roko od dlani do komolčnega dela z rotacijo okrog podlahti,

•   stopnjuje razumevanje oblik s hitrejšim risanjem skic z različnih zornih kotov in v

  različnih postavitvah modelov rok (mavčni odlitki, leseni modeli dlani),

•   riše konstrukcijo roke po spominu izhajajoč iz razumevanja bistvenih oblikovnih

  značilnosti,

•   riše roko z oprijemom različnih predmetov,

•   modelira predhodno kakovostno zasnovano konstrukcijsko risbo roke in dlani,

•   poskusi narisati različne tipe rok oziroma dlani glede na starost, spol, gibanje itd.

  Vsebine

  •   Anatomija človeškega telesa: kosti, mišic, sklepov in vezi roke, pomembne za konstrukcijsko risbo.

  •   Poenostavitve volumna roke z iskanjem njenih bistvenih oblikovnih značilnosti.
    24

•   Primerjava različnih anatomskih skic oz. risarskih študij – primerjava glede na spol in starost človeka.

•   Kako anatomska struktura sklepov deluje na njihovo gibljivost: upogib, rotacija idr.

•   Deformacije roke glede na lego v prostoru.

•   Členjenje segmentov v členkih po medsebojnih prostorskih usmeritvah in od večjih mas

  k manjšim.

•   Črtno plastenje oziroma mrežasta opna za doseganje volumenske študije roke.

3.3.5 Študij oblike stopala

Cilji

Dijak:

•   spozna anatomske in proporcionalne zakonitosti stopala,

•   nadzira oblike mase/volumne s konstrukcijsko risbo stopala,

•   z geometrizacijo riše poenostavitve stopala v različnih legah,

•   razume oblike volumna s pomočjo risbe linij mrežaste opne in presekov,

•   stopnjuje razumevanje oblik s hitrejšim risanjem krokijev stopala v različnih legah,

•   riše konstrukcijo stopala po spominu izhajajoč iz razumevanja bistvenih oblikovnih

  značilnosti,

•   modelira predhodno kakovostno zasnovano konstrukcijsko risbo stopala,

•   riše stopalo v gibanju glede na prenašanje teže pri hoji (peta – prsti),

•   riše različna obuvala v povezavi s študijo stopala,

•   modelira predhodno kakovostno zasnovano konstrukcijsko risbo stopala.

  Vsebine

•   Anatomija stopala, funkcija kosti in vezi ter njegova gibljivost.

•   Poenostavitve volumna stopala z iskanjem njegovih ključnih oblikovnih značilnosti.

•   Primerjava različni risarskih študij stopala glede na lego in zorni kot opazovanja.

•   Črtno plastenje oziroma mrežasta opna za doseganje volumenske študije stopala.

•   Perspektivične skrajšave oziroma deformacije stopal glede na lego telesa v prostoru.

25

3.3.6 Študij organskih oblik: človeška lobanja

Cilji

Dijak:

•   analizira anatomijo lobanjskih kosti in jih poskuša poenostaviti v geometriziranih

  oblikah:
  o lobanja – jajčasta ali pol krogla,
  o lični segment – oglat (štiriroba prizma),o zgornja čeljust (triroba prizma),
  o zobje in del mandibule (pol valja),

•   riše poenostavljeno (geometrizirano) obliko lobanje v različnih legah in nadzira obliko ter volumen.

•   riše skice v različnih legah z določanjem pozicije simetrale in osi naklona.

•   riše lobanjo s črtno konstrukcijo.

•   riše lobanjo z več detajli (obrazni, lobanjski del itd.),

•   upodobi lobanjo s pomočjo modelacije,

•   riše s pomočjo uporabe različnih risarskih tehnik.

  Vsebine

  •   Anatomija človeške lobanje in možni gibi v odnosu do prsnega koša (analiza gibljivih delov – spodnja čeljust, spoj z vratnimi vretenci).

  •   Značilnosti in razlike med moško, žensko in otroško lobanjo kot osnova za portretiranje.

  •   Razlaga simetral in osi lobanje glede na lego v prostoru.

  •   Natančna študija lobanje po modelu z linijo.

  •   Natančna študija lobanje s tonsko modelacijo.

  •   Perspektivne skrajšave oziroma deformacije lobanje zaradi različnih leg v prostoru.

26

3.3.7 Študij organskih oblik: študij glave po mavčnih odlitkih in po živem modelu (portret, avtoportret)

Cilji

Dijak:

•   analizira anatomijo mišic in kosti človeške glave, vratu in ramenskega obroča,

•   riše geometrizirano obliko glave in vratu v različnih legah,

•   riše različne glave po mavčnih odlitkih (obdobja grške in rimske antike ter renesančnih),

•   riše krokije iz različnih kotov opazovanja,

•   riše in analizira študije posameznih odlitkov od konstrukcijske linije k modelaciji,

•   riše doprsne portrete po živih modelih različnih spolov z uporabo različnih risarskih

  tehnik,

•   fotografira različne osebe različnega spola in starosti, v različnih čustvenih stanjih in išče značilne spremembe fiziognomije ter jih nariše v skicah s svinčnikom,

•   riše portrete s pokrivalom in drugimi dodatki,

•   uporablja različne grafične pristope, glede na uporabo likovnih izraznih sredstev: linija,

  ploskev, modelacija ipd.,

•   nadgrajuje svoje risarsko znanje v kompleksnejših formah,

•   riše različne modele (po spolu in starosti) in pri tem poudarja razlike v fiziognomiji

  posameznika.

  Vsebine

  •   Anatomska struktura človeške glave, vratu in ramenskega obroča.

  •   Poenostavitve glave in vratu v geometrijsko strukturo, iskanje simetrale, osi naklona

    glave in deformacij obraznega dela zaradi perspektivičnih skrajšav.

  •   Doprsni mavčni odlitki renesančnih, grških, antičnih modelov v različnih legah, zasukih,

    nagibih ipd.

  •   Značilnosti fiziognomije portretirancev glede na spol in starost.

  •   Različna orodja, materiali in risarske tehnike in njihovi vizualni učinki.

  •   Različne risarske izvedbe portretov znanih mojstrov in iskanje njihovih stilskih

    posebnosti pri portretiranju ter primeri portretov, pri katerih je individualnost

    portretiranca izjemna (Velasquez, Rembrandt, Géricault ...).

  •   Izražanje likovne vsebine skozi risbo: portret in portretiranec (osebni izraz ustvarjalca). 27

3.3.8 Slikanje tihožitij – kompozicije iz različnih elementov in tkanin

Nadgradnja vsebine iz 2. letnika.

Cilji

Dijak:

•   skicira kompozicije različnih vaz, steklenic, lončnic, sadja, draperij ipd.,

•   skicira z različnimi risali (barvice, barvne krede, flomastri, barvni tuši ...),

•   slika tihožitje v monokromatski izvedbi v tehniki gvaša (mešanje ene barve z belo in

  črno),

•   slika tihožitje z elementi mat površin v barvni modelaciji,

•   slika tihožitje z elementi s svetlečimi površinami v barvni modelaciji,

•   slika kompozicijo elementov v sorodnih barvnih odtenkih,

•   slika kompozicijo iz elementov v kontrastnejših barvah,

•   slika tihožitje v toplo-hladnem kontrastu (modulacija),

•   naslika tihožitje v različnih slikarskih tehnikah (tempera, akril ipd.).

  Vsebine

•   Kadriranje motiva v odnosu do izbranega formata s stopnjevanjem zahtevnosti postavitve predmetov in draperij (slikovne predloge različnih avtorjev: Morandi, Cezanne, Picasso, Braque ...).

•   Odnos med obliko in barvo, barvne ploskve in njihova medsebojna razmerja, barvni kontrasti.

•   Prostorsko učinkovanje barve: odnosi med različnimi kvalitetami barvne ploskve (svetlost, barvnost, barvna moč).

•   Analiza barvnih odtenkov v odvisnosti od vira svetlobe.

•   Analiza barvnih odtenkov in kontrastov glede na snovnost (teksturo) predmetov.

•   Analiza barvnih odtenkov glede na različno oddaljenost od opazovalca.

•   Različni tehnološki postopki glede na izbiro slikarske tehnike: tempere, gvaš, akril,

  akvarel.

28

3.3.9 Slikanje eksterjerja (šola v naravi)

Cilji

Dijak:

•   skicira na terenu in išče različne motive z različnimi risali (večji in manjši prostorski

  izseki),

•   riše različne študije vedut z barvnimi risali (flomastri, barvne krede),

•   po opazovanju narave pripravi barvne skice, akvarelirane risbe kot osnutek za večjo

  barvno študijo,

•   opazujejo barve v naravi in njihovo spreminjanje glede na oddaljenost (zračna in barvna

  perspektiva) ter slikajo širše prostorske izseke ob upoštevanju videnega,

•   slikajo pejsaž, barvne študije eksterjerja s pomočjo tonske modelacije,

•   v praksi izvajajo barvno modulacijo po Cezannu,

•   slikajo in opazujejo spremembe barvnih tonov v naravi:

  o glede na spremembe pozicij opazovanja,
  o glede na svetlostno situacijo (zjutraj, opoldne, zvečer, jasno, megleno ...).

  Vsebine

•   Obnova že znanih slikarskih pojmov in slikovni primeri: eksterjer, veduta, pejsaž, kader, barvna perspektiva in zračna perspektiva, tonska in barvna modelacija, barvna modulacija in njihova uporaba v praksi ipd.

•   Pastoznost in lazurnost slojev barve.

•   Slikarske tehnike in materiali: akvareli, barvne krede in pasteli ter akrili.

•   Slikarska tehnologija v praksi: priprava podlag za slikanje z različnimi slikarskimi

  tehnikami.

•   Cézanne in barvna modulacija (slikovno gradivo: barvne reprodukcije).

•   Pejsaž skozi čas in različni slikarski pristopi ter barvne interpretacije.